Regulatory

The New Energy Act: Yet Another Failure to Meet the Expectations of the Slovenian Economy?

After several years in the legislative pipeline, the new Slovenian Energy Act has finally seen the light of day in early 2014. Despite the bar of expectations being raised very high by Slovenian companies and investors, the jury is still out on whether the legislative changes will bring sufficient relief to the struggling Slovenian economy.

Background

Back in the sec­ond half of Feb­ru­ary 2014, the Sloven­ian Nation­al Assem­bly (Državni zbor Repub­like Sloveni­je) over­rode the veto of the Nation­al Coun­cil (Državni svet) and adopt­ed the new, long-await­ed Ener­gy Act (Ener­get­s­ki zakon; EA-1), which entered into force on 22 March 2014 and super­seded the one of 1999. The EA-1 is said to be one of the biggest pieces of leg­is­la­tion in Sloven­ian his­to­ry. Apart from aim­ing to com­pre­hen­sive­ly recast and stream­line the leg­isla­tive frame­work gov­ern­ing the Sloven­ian ener­gy mar­ket, the EA-1 was adopt­ed to trans­pose sev­er­al pieces of EU leg­is­la­tion (main­ly per­tain­ing to the Third Ener­gy Pack­age), and so to save Slove­nia from being brought before the Euro­pean Court of Jus­tice for not imple­ment­ing the EU ener­gy acquis.

While in the leg­isla­tive womb, the EA-1 set high expec­ta­tions and attract­ed the atten­tion of var­i­ous com­pa­nies and poten­tial investors, anx­ious­ly won­der­ing whether a more incen­tivis­ing busi­ness envi­ron­ment, facil­i­tat­ing the ener­gy mar­ket lib­er­al­i­sa­tion and com­pet­i­tive­ness of the recov­er­ing Sloven­ian econ­o­my, would (final­ly) be intro­duced.

Energy licences (licence za energetske dejavnosti)

Under the pre­vi­ous leg­is­la­tion, most ener­gy indus­try com­pa­nies (active, inter alia, in the fields of ener­gy, gas or heat sup­ply, or that con­duct­ed activ­i­ties as trans­mis­sion or sys­tem oper­a­tors) were oblig­ed to acquire ener­gy licences issued by the Sloven­ian Ener­gy Agency (Agen­ci­ja za energi­jo Repub­like Sloveni­je; Agency). The EA-1 ful­ly abol­ished the ener­gy licences, reliev­ing com­pa­nies from the bureau­crat­ic appli­ca­tion pro­ce­dures and sim­pli­fy­ing the start-up of ener­gy activ­i­ties.

Energy efficiency

Fol­low­ing the trans­po­si­tion require­ments laid down by the Direc­tive 2010/31/EU on the ener­gy per­for­mance of build­ings, the EA-1 imposed the new oblig­a­tion of large com­pa­nies to under­go an ener­gy audit (ener­get­s­ki pre­gle­di) every four years, deter­min­ing the exist­ing ener­gy con­sump­tion and iden­ti­fy­ing any ener­gy-sav­ing oppor­tu­ni­ties of the company’s build­ings.
Sur­pris­ing­ly, one of the most con­tro­ver­sial inno­va­tions of the new act lies in the oblig­a­tion of build­ing own­ers (per­tain­ing also to legal enti­ties) to acquire an ener­gy per­for­mance cer­tifi­cate (ener­get­s­ka izkazni­ca) for new struc­tures being sold or leased after 22 March 2014. Ener­gy-per­for­mance activ­i­ties had been sub­ject to ongo­ing pub­lic dis­cus­sion through­out the entire adop­tion pro­ce­dure. The public’s main con­cern was under­stand­ing­ly the certificate’s (expect­ed high) price, which was some­what mit­i­gat­ed under the Decree deter­min­ing the max­i­mum prices for issu­ing ener­gy per­for­mance cer­tifi­cates (Ure­d­ba o določitvi najviš­je cene ener­getske izkaznice), tak­ing effect also in March 2014.

Renewable energy support scheme

As stat­ed by the gov­ern­ment, the EA-1 aims to pre­vent the unsus­tain­able growth of invest­ments award­ed for the use of renew­able ener­gy sources (RES), and par­tic­u­lar­ly to pre­vent anoth­er exces­sive invest­ment boom sim­i­lar to the one that occurred in the field of pho­to­voltaics. The over­whelmed solar sec­tor sat­u­rat­ed in 2012, expe­ri­enc­ing a rapid reduc­tion of feed-in tar­iffs and sig­nif­i­cant increas­es of RES sup­port con­tri­bu­tions being borne by end-users.

While the sup­port scheme remains the key instru­ment for pro­mot­ing renew­able ener­gy, the EA-1 also intro­duces a new sys­tem of award­ing sup­port by autho­ris­ing the Agency to pub­lish a call to investors for allo­ca­tion of funds for RES sup­port. Investors are invit­ed to present their projects for gen­er­at­ing instal­la­tions using RES and high-effi­cien­cy cogen­er­a­tion by 1 Octo­ber each year. On the oth­er hand, the EA-1 autho­ris­es the gov­ern­ment to deter­mine (and pos­si­bly lim­it) the scope of invest­ments, in light of the goals in the Action plan for RES (Akci­js­ki načrt za obnovljive vire energi­je) and the avail­abil­i­ty of resources.

Conclusions

Hav­ing regard to the rather uni­form opin­ion of the expert pub­lic, the EA-1 has, to some extent, stream­lined the (some­what inco­her­ent) leg­isla­tive frame­work gov­ern­ing the Sloven­ian ener­gy sec­tor, sat­is­fy the require­ments of the EU ener­gy acquis and reliev­ing ener­gy com­pa­nies from admin­is­tra­tive bur­dens. It has, how­ev­er, failed to ful­ly meet the expec­ta­tions of the econ­o­my – par­tic­u­lar­ly those relat­ing to the antic­i­pat­ed reduc­tion of elec­tric­i­ty con­tri­bu­tions and charges, bring­ing reduced (final) elec­tric­i­ty prices for Sloven­ian indus­try and facil­i­tat­ing its com­pet­i­tive­ness.

Con­sid­er­ing that the EA-1 has entire­ly inval­i­dat­ed sev­er­al imple­ment­ing acts, which are to be replaced in the near future, it appears that the Sloven­ian ener­gy reform has not yet reached its peak. Sloven­ian com­pa­nies and poten­tial investors should thus keen­ly observe the final stages of the Sloven­ian ener­gy law recast and remain on the look­out for busi­ness oppor­tu­ni­ties aris­ing from the reformed ener­gy frame­work.

Slovenian companies and potential investors should keenly observe the final stages of the Slovenian energy law recast and remain on the lookout for business opportunities arising from the reformed energy framework.

Novi Energetski zakon: (ne)izpolnitev pričakovanj slovenskega gospodarstva?

Po več let trajajočem zakonodajnem postopku je v prvem četrtletju leta 2014 luč sveta končno ugledal novi Energetski zakon. Navkljub visokim pričakovanjem slovenskih podjetij in (tujih) investitorjev zaenkrat ne kaže, da bi ta, s spremembami, ki jih uvaja na področju energetike, prinesel tudi veter v jadra slovenskega gospodarstva.

Ozadje

V dru­gi polovi­ci feb­ru­ar­ja 2014 je Državni zbor Repub­like Sloveni­je pre­glaso­val veto Državne­ga sve­ta in ven­dar­le spre­jel novi in dol­go pričako­vani Ener­get­s­ki zakon (EZ-1), ki je začel vel­jati 22. mar­ca 2014 in nado­mestil zakon iz leta 1999. EZ-1 vel­ja za ene­ga najob­sežne­jših zakon­oda­jnih aktov v sloven­s­ki zgodovi­ni. Poleg žel­je po celovi­ti in sis­tem­atični pren­ovi ener­getske zakon­oda­je je bil EZ-1 hkrati spre­jet z namenom izpol­nitve obveznos­ti prenosa direk­tiv Evropske uni­je (EU) s področ­ja ener­getskega pra­va (zlasti tret­je­ga ener­getskega svežn­ja) v sloven­s­ki pravni red, s čimer se je Sloveni­ja zaenkrat izog­ni­la nadaljn­jim postop­kom pred Sodiščem EU zara­di nji­hove neim­ple­mentaci­je.

Tekom zakon­oda­jne­ga postop­ka je EZ-1 priteg­nil tudi pozornost števil­nih pod­jetij in poten­cial­nih vla­gatel­jev, ki so z visoki­mi pričako­van­ji pozorno spreml­jali dol­go­tra­jni postopek nje­gov­e­ga spre­je­ma, v upan­ju na uvel­javitev rešitev, ki bi ugod­no vpli­vale na razvoj poslovne­ga okol­ja, ponudile nove poslovne priložnos­ti ter vzpod­budile konkurenčnost in okre­van­je slovenskega gospo­darst­va.

Licence za energetske dejavnosti

V skladu s prej vel­javno ure­d­itvi­jo je veči­na ener­get­skih pod­jetij (med drugim pod­jet­ja, ki so delo­vala na področju dobave energi­je, plina in toplote ter kot oper­ater­ji prenos­nih in dis­tribu­ci­jskih omrežij) morala s strani Agen­ci­je za energi­jo Repub­like Sloveni­je (Agen­ci­ja) pri­do­biti licen­co za opravl­jan­je ener­getske dejavnos­ti. EZ-1 je ener­getske licence v celoti odprav­il ter s tem ener­get­s­ka pod­jet­ja razbre­me­nil upravnih postop­kov za nji­ho­vo pri­do­bitev, s čimer je poenos­tavil začetek opravl­jan­ja ener­get­skih dejavnos­ti.

Energetska učinkovitost

Na pod­la­gi zahtev Direk­tive 2010/31/EU o ener­get­s­ki učinkovi­tosti stavb je EZ-1 uvedel obvezne ener­getske pre­glede za veli­ka pod­jet­ja, ki so jih ta zavezana izva­jati na vsa­ka štiri leta. Namen izva­jan­ja red­nih ener­get­skih pre­gle­dov je opre­delitev porabe energi­je ter zlasti oce­na stroškovno učinkovi­tih možnos­ti za ener­getske prihranke v pod­jetju oz. na objek­tih, ki jih sled­nje uporabl­ja.

Med novost­mi, ki jih je pri­ne­sel EZ-1 in ki so priteg­nile največ pozornos­ti javnos­ti, je obveznost last­nikov stavb (tako fiz­ičnih kot pravnih oseb), da pri­do­bi­jo ener­getske izkaznice za vse nove objek­te, ki se bodo pro­dali ali odd­ali v najem po 22. mar­cu 2014. Pred­met javnih razprav je bila zlasti cena ener­getske izkazni­ca, katere viši­na je bila naknad­no ome­je­na z Ure­d­bo o določitvi najviš­je cene ener­getske izkaznice, ki je, tako kot EZ-1, začela vel­jati mar­ca 2014.

Podporna shema za obnovljive vire energije

Kot je bilo pojas­njeno s strani Vlade Repub­like Sloveni­je, je bil namen spre­memb, ki jih EZ-1 uva­ja na področju obnovljivih virov, zlasti prepreči­ti pre­hitro oz. prekomer­no rast potreb­nih sred­stev za pod­porno she­mo, do kakršne je v zad­njih letih priš­lo na področju foto­voltaike. Na sled­njem sta nam­reč nenad­zorovana rast inves­ti­cij in posledič­na prekomer­na pora­ba sred­stev leta 2012 vodili v znižan­je odkup­nih cen ter znat­no povečan­je prispevkov za pod­poro obnovljivim virom energi­je, kater­ih breme so nato nosili končni uporab­ni­ki.

Medtem ko pod­por­na she­ma osta­ja osred­nji instru­ment za spod­bu­jan­je inves­ti­cij v obnovljive vire energi­je, je EZ-1 uvedel nov sis­tem za dodel­je­van­je pod­pore – izbor pro­jek­tov za nji­ho­vo uvrstitev v pod­porno she­mo bo odslej potekal na pod­la­gi javne­ga pozi­va k pri­javi pro­jek­tov za proizvodne naprave na obnovljive vire energi­je oz. za soproizvod­njo z visokim izko­ristkom, katere­ga bo Agen­ci­ja objav­i­la vsako leto do 1. okto­bra. EZ-1 hkrati izrec­no pooblašča Vla­do Repub­like Sloveni­je, da ta dodat­no ome­ji pod­poro, zlasti z določitvi­jo vrst ener­get­skih tehnologij, ki so do te uprav­ičene, višine in tra­jan­ja posamezne vrste pod­pore, pogo­jev in nači­na pri­do­bitve ter tudi drugih vidikov podel­je­van­ja in koriščen­ja, ob upošte­van­ju cil­jev, določenih v Akci­jskem načr­tu za obnovljive vire ter razpoložljivosti sred­stev.

Sklepno

V skladu s pre­vladu­jočim mnen­jem strokovne javnos­ti EZ-1 pomeni korak naprej na poti k sis­tem­ati­zaci­ji slovenske ener­getske zakon­oda­je, ki je hkrati zados­til tudi zahte­vam pra­va EU na področju ener­getike ter ener­get­s­ka pod­jet­ja razbre­me­nil neka­ter­ih admin­is­tra­tivnih bre­men. Kljub temu EZ-1 sam ni (v celoti) izpol­nil visok­ih pričako­vanj slovenskega gospo­darst­va – zlasti ne tis­tih, ki so se nanašala na znižan­je prispevkov in drugih dajat­ev za elek­trično energi­jo, ki bi sloven­s­ki indus­tri­ji zago­tovi­lo niž­je cene elek­trike in zato večjo konkurenčnost.

Glede na to, da je EZ-1 razvel­jav­il na dese­tine podza­kon­skih aktov, ki jih bo (vsaj v določen­em delu) še potreb­no nado­mesti­ti z novi­mi, refor­ma slovenske ener­getske zakon­oda­je še ni rekla zad­nje besede. Sloven­skim pod­jet­jem ter poten­cial­nim tujim vla­gatel­jem se tako lahko obrestu­je tudi spreml­jan­je nadaljn­je­ga proce­sa pren­ove slovenskega ener­getskega pra­va, saj se jim nove poslovne priložnos­ti uteg­ne­jo ponu­di­ti še vse do njene­ga zaključ­ka.

Slovenskim podjetjem ter potencialnim tujim vlagateljem se lahko obrestuje tudi spremljanje nadaljnjega procesa prenove slovenskega energetskega prava, saj se jim nove poslovne priložnosti utegnejo ponuditi še vse do njenega zaključka.