Regulatory

The New Energy Act: Yet Another Failure to Meet the Expectations of the Slovenian Economy?

After several years in the legislative pipeline, the new Slovenian Energy Act has finally seen the light of day in early 2014. Despite the bar of expectations being raised very high by Slovenian companies and investors, the jury is still out on whether the legislative changes will bring sufficient relief to the struggling Slovenian economy.

Background

Back in the second half of February 2014, the Slovenian National Assembly (Državni zbor Republike Slovenije) overrode the veto of the National Council (Državni svet) and adopted the new, long-awaited Energy Act (Energetski zakon; EA-1), which entered into force on 22 March 2014 and superseded the one of 1999. The EA-1 is said to be one of the biggest pieces of legislation in Slovenian history. Apart from aiming to comprehensively recast and streamline the legislative framework governing the Slovenian energy market, the EA-1 was adopted to transpose several pieces of EU legislation (mainly pertaining to the Third Energy Package), and so to save Slovenia from being brought before the European Court of Justice for not implementing the EU energy acquis.

While in the legislative womb, the EA-1 set high expectations and attracted the attention of various companies and potential investors, anxiously wondering whether a more incentivising business environment, facilitating the energy market liberalisation and competitiveness of the recovering Slovenian economy, would (finally) be introduced.

Energy licences (licence za energetske dejavnosti)

Under the previous legislation, most energy industry companies (active, inter alia, in the fields of energy, gas or heat supply, or that conducted activities as transmission or system operators) were obliged to acquire energy licences issued by the Slovenian Energy Agency (Agencija za energijo Republike Slovenije; Agency). The EA-1 fully abolished the energy licences, relieving companies from the bureaucratic application procedures and simplifying the start-up of energy activities.

Energy efficiency

Following the transposition requirements laid down by the Directive 2010/31/EU on the energy performance of buildings, the EA-1 imposed the new obligation of large companies to undergo an energy audit (energetski pregledi) every four years, determining the existing energy consumption and identifying any energy-saving opportunities of the company’s buildings.
Surprisingly, one of the most controversial innovations of the new act lies in the obligation of building owners (pertaining also to legal entities) to acquire an energy performance certificate (energetska izkaznica) for new structures being sold or leased after 22 March 2014. Energy-performance activities had been subject to ongoing public discussion throughout the entire adoption procedure. The public’s main concern was understandingly the certificate’s (expected high) price, which was somewhat mitigated under the Decree determining the maximum prices for issuing energy performance certificates (Uredba o določitvi najvišje cene energetske izkaznice), taking effect also in March 2014.

Renewable energy support scheme

As stated by the government, the EA-1 aims to prevent the unsustainable growth of investments awarded for the use of renewable energy sources (RES), and particularly to prevent another excessive investment boom similar to the one that occurred in the field of photovoltaics. The overwhelmed solar sector saturated in 2012, experiencing a rapid reduction of feed-in tariffs and significant increases of RES support contributions being borne by end-users.

While the support scheme remains the key instrument for promoting renewable energy, the EA-1 also introduces a new system of awarding support by authorising the Agency to publish a call to investors for allocation of funds for RES support. Investors are invited to present their projects for generating installations using RES and high-efficiency cogeneration by 1 October each year. On the other hand, the EA-1 authorises the government to determine (and possibly limit) the scope of investments, in light of the goals in the Action plan for RES (Akcijski načrt za obnovljive vire energije) and the availability of resources.

Conclusions

Having regard to the rather uniform opinion of the expert public, the EA-1 has, to some extent, streamlined the (somewhat incoherent) legislative framework governing the Slovenian energy sector, satisfy the requirements of the EU energy acquis and relieving energy companies from administrative burdens. It has, however, failed to fully meet the expectations of the economy – particularly those relating to the anticipated reduction of electricity contributions and charges, bringing reduced (final) electricity prices for Slovenian industry and facilitating its competitiveness.

Considering that the EA-1 has entirely invalidated several implementing acts, which are to be replaced in the near future, it appears that the Slovenian energy reform has not yet reached its peak. Slovenian companies and potential investors should thus keenly observe the final stages of the Slovenian energy law recast and remain on the lookout for business opportunities arising from the reformed energy framework.

Slovenian companies and potential investors should keenly observe the final stages of the Slovenian energy law recast and remain on the lookout for business opportunities arising from the reformed energy framework.

Novi Energetski zakon: (ne)izpolnitev pričakovanj slovenskega gospodarstva?

Po več let trajajočem zakonodajnem postopku je v prvem četrtletju leta 2014 luč sveta končno ugledal novi Energetski zakon. Navkljub visokim pričakovanjem slovenskih podjetij in (tujih) investitorjev zaenkrat ne kaže, da bi ta, s spremembami, ki jih uvaja na področju energetike, prinesel tudi veter v jadra slovenskega gospodarstva.

Ozadje

V drugi polovici februarja 2014 je Državni zbor Republike Slovenije preglasoval veto Državnega sveta in vendarle sprejel novi in dolgo pričakovani Energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca 2014 in nadomestil zakon iz leta 1999. EZ-1 velja za enega najobsežnejših zakonodajnih aktov v slovenski zgodovini. Poleg želje po celoviti in sistematični prenovi energetske zakonodaje je bil EZ-1 hkrati sprejet z namenom izpolnitve obveznosti prenosa direktiv Evropske unije (EU) s področja energetskega prava (zlasti tretjega energetskega svežnja) v slovenski pravni red, s čimer se je Slovenija zaenkrat izognila nadaljnjim postopkom pred Sodiščem EU zaradi njihove neimplementacije.

Tekom zakonodajnega postopka je EZ-1 pritegnil tudi pozornost številnih podjetij in potencialnih vlagateljev, ki so z visokimi pričakovanji pozorno spremljali dolgotrajni postopek njegovega sprejema, v upanju na uveljavitev rešitev, ki bi ugodno vplivale na razvoj poslovnega okolja, ponudile nove poslovne priložnosti ter vzpodbudile konkurenčnost in okrevanje slovenskega gospodarstva.

Licence za energetske dejavnosti

V skladu s prej veljavno ureditvijo je večina energetskih podjetij (med drugim podjetja, ki so delovala na področju dobave energije, plina in toplote ter kot operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij) morala s strani Agencije za energijo Republike Slovenije (Agencija) pridobiti licenco za opravljanje energetske dejavnosti. EZ-1 je energetske licence v celoti odpravil ter s tem energetska podjetja razbremenil upravnih postopkov za njihovo pridobitev, s čimer je poenostavil začetek opravljanja energetskih dejavnosti.

Energetska učinkovitost

Na podlagi zahtev Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb je EZ-1 uvedel obvezne energetske preglede za velika podjetja, ki so jih ta zavezana izvajati na vsaka štiri leta. Namen izvajanja rednih energetskih pregledov je opredelitev porabe energije ter zlasti ocena stroškovno učinkovitih možnosti za energetske prihranke v podjetju oz. na objektih, ki jih slednje uporablja.

Med novostmi, ki jih je prinesel EZ-1 in ki so pritegnile največ pozornosti javnosti, je obveznost lastnikov stavb (tako fizičnih kot pravnih oseb), da pridobijo energetske izkaznice za vse nove objekte, ki se bodo prodali ali oddali v najem po 22. marcu 2014. Predmet javnih razprav je bila zlasti cena energetske izkaznica, katere višina je bila naknadno omejena z Uredbo o določitvi najvišje cene energetske izkaznice, ki je, tako kot EZ-1, začela veljati marca 2014.

Podporna shema za obnovljive vire energije

Kot je bilo pojasnjeno s strani Vlade Republike Slovenije, je bil namen sprememb, ki jih EZ-1 uvaja na področju obnovljivih virov, zlasti preprečiti prehitro oz. prekomerno rast potrebnih sredstev za podporno shemo, do kakršne je v zadnjih letih prišlo na področju fotovoltaike. Na slednjem sta namreč nenadzorovana rast investicij in posledična prekomerna poraba sredstev leta 2012 vodili v znižanje odkupnih cen ter znatno povečanje prispevkov za podporo obnovljivim virom energije, katerih breme so nato nosili končni uporabniki.

Medtem ko podporna shema ostaja osrednji instrument za spodbujanje investicij v obnovljive vire energije, je EZ-1 uvedel nov sistem za dodeljevanje podpore – izbor projektov za njihovo uvrstitev v podporno shemo bo odslej potekal na podlagi javnega poziva k prijavi projektov za proizvodne naprave na obnovljive vire energije oz. za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, katerega bo Agencija objavila vsako leto do 1. oktobra. EZ-1 hkrati izrecno pooblašča Vlado Republike Slovenije, da ta dodatno omeji podporo, zlasti z določitvijo vrst energetskih tehnologij, ki so do te upravičene, višine in trajanja posamezne vrste podpore, pogojev in načina pridobitve ter tudi drugih vidikov podeljevanja in koriščenja, ob upoštevanju ciljev, določenih v Akcijskem načrtu za obnovljive vire ter razpoložljivosti sredstev.

Sklepno

V skladu s prevladujočim mnenjem strokovne javnosti EZ-1 pomeni korak naprej na poti k sistematizaciji slovenske energetske zakonodaje, ki je hkrati zadostil tudi zahtevam prava EU na področju energetike ter energetska podjetja razbremenil nekaterih administrativnih bremen. Kljub temu EZ-1 sam ni (v celoti) izpolnil visokih pričakovanj slovenskega gospodarstva – zlasti ne tistih, ki so se nanašala na znižanje prispevkov in drugih dajatev za električno energijo, ki bi slovenski industriji zagotovilo nižje cene elektrike in zato večjo konkurenčnost.

Glede na to, da je EZ-1 razveljavil na desetine podzakonskih aktov, ki jih bo (vsaj v določenem delu) še potrebno nadomestiti z novimi, reforma slovenske energetske zakonodaje še ni rekla zadnje besede. Slovenskim podjetjem ter potencialnim tujim vlagateljem se tako lahko obrestuje tudi spremljanje nadaljnjega procesa prenove slovenskega energetskega prava, saj se jim nove poslovne priložnosti utegnejo ponuditi še vse do njenega zaključka.

Slovenskim podjetjem ter potencialnim tujim vlagateljem se lahko obrestuje tudi spremljanje nadaljnjega procesa prenove slovenskega energetskega prava, saj se jim nove poslovne priložnosti utegnejo ponuditi še vse do njenega zaključka.